Odbojka je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip, ki ju loči mreža. Igralci lahko uporabljajo zapestja in roke (v redkih primerih tudi druge dele telesa), da podajo žogo preko mreže. Namen igre je poslati žogo preko mreže tako, da bi v nasprotnikovem polju padla na tla, ter preprečiti, da bi padla na tla na lastni strani igrišča. Vsaka ekipa se lahko trikrat dotakne žoge, preden jo vrne na nasprotno stran.
Igra se začne s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Igra se nadaljuje, dokler se žoga ne dotakne tal igrišča, pade izven igrišča ali jo ekipi ne uspe pravilno odbiti.
V odbojki ekipa, ki dobi posamezno igro, osvoji točko. Kadar ekipa, ki servis sprejema, dobi igro, osvoji tudi točko in pravico do servisa. Igralci te ekipe pa zakrožijo za eno mesto v smeri urinega kazalca (sprememba mest).
Odbojka zahteva veliko stopnjo usklajenosti med igralci. Zaradi svoje raznovrstnosti in več različnih zvrsti omogoča igranje vsakomur.
IGRIŠČE
Igrišče ima obliko pravokotnika z dimenzijami v dolžino 18m in širino 9m.Pri mini in mali odbojki pa je igrišče v dimenzijah v dolžino 6m in v širino 4,5m.
ELEMENTI IGRE
Glavni elementi odbojke obsegajo šest osnovnih prvin: servis, podaja, spodnji odboj, napadalni udarec, blokada in obramba.
sreda, 24. december 2008
ROKOMET
Rokomèt je moštveni šport z žogo. Na igrišču sta dve moštvi s po sedmimi igralci. Cilj igre je spraviti žogo v nasprotnikov gol.
Rokomet je ena najhitrejših moštvenih iger na svetu. Njihov cilj je doseči čim več golov, pri čemer napadalci žogo lahko vodijo ali si jo med seboj podajajo, dokler si ne ustvarijo priložnosti za strel na gol. Ko žogo zgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora ustvarijo obrambno formacijo. Ženske uporabljajo pri igri žogo velikosti Rokomèt je moštveni šport z žogo. Na igrišču sta dve moštvi s po sedmimi igralci. Cilj igre je spraviti žogo v nasprotnikov gol.
Rokomet je ena najhitrejših moštvenih iger na svetu. Njihov cilj je doseči čim več golov, pri čemer napadalci žogo lahko vodijo ali si jo med seboj podajajo, dokler si ne ustvarijo priložnosti za strel na gol. Ko žogo zgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora ustvarijo obrambno formacijo. Ženske uporabljajo pri igri žogo velikosti.
ZGODOVINA IGRE
Igra ima korenine že v antični Grčiji, kasneje pa so jo igrali tudi v antičnem Rimu in kasneje v srednjem veku. Sodobni rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah.
Prva tekma z mednarodnimi pravili je bila odigrana med Nemčijo in Belgijo leta 1925. V letu 1928 je bila ustanovljena Mednarodna amaterska rokometna zveza, leta 1946 pa današnja Mednarodna rokometna zveza (IHF).
Rokomet je ena najhitrejših moštvenih iger na svetu. Njihov cilj je doseči čim več golov, pri čemer napadalci žogo lahko vodijo ali si jo med seboj podajajo, dokler si ne ustvarijo priložnosti za strel na gol. Ko žogo zgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora ustvarijo obrambno formacijo. Ženske uporabljajo pri igri žogo velikosti Rokomèt je moštveni šport z žogo. Na igrišču sta dve moštvi s po sedmimi igralci. Cilj igre je spraviti žogo v nasprotnikov gol.
Rokomet je ena najhitrejših moštvenih iger na svetu. Njihov cilj je doseči čim več golov, pri čemer napadalci žogo lahko vodijo ali si jo med seboj podajajo, dokler si ne ustvarijo priložnosti za strel na gol. Ko žogo zgubijo, pred golom okrog svojega kazenskega prostora ustvarijo obrambno formacijo. Ženske uporabljajo pri igri žogo velikosti.
ZGODOVINA IGRE
Igra ima korenine že v antični Grčiji, kasneje pa so jo igrali tudi v antičnem Rimu in kasneje v srednjem veku. Sodobni rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah.
Prva tekma z mednarodnimi pravili je bila odigrana med Nemčijo in Belgijo leta 1925. V letu 1928 je bila ustanovljena Mednarodna amaterska rokometna zveza, leta 1946 pa današnja Mednarodna rokometna zveza (IHF).
NOGOMET
Nogomet je moštvena igra z žogo in eden najbolj priljubljenih športov na svetu z izjemo Severne Amerike. Zato mu pravijo tudi »najbolj priljubljena postranska stvar na svetu«.
Znanih je več zvrsti nogometa. Ta članek obravnava najbolj priljubljenega, ki ga igrajo tudi pri nas in mu v angleško govorečih deželah z izjemo Britanskega otočja pravijo soccer. V Severni Ameriki je priljubljen ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski nogomet, nobeden izmed njiju ni posebno.
IGRALNA POVRŠINA
Igra poteka na nogometnem igrišču. To je z travo prekrita in z belimi črtami označena štirikotna površina. Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina med 100 in 110 metri širina pa med 64 in 75 metri. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji škatla višine 8 čevljev (2,44 m) in širine 24 čevljev (7,32 m), ki je z vseh strani z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so označene še črta, ki po dolžini deli igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s polmerom 10 jardov (9,144 m). Pred vsakimi vrati sta ravno tako belo obrobljena dva piškota. Manjši označuje mesto, od koder se izvede knockout. Daljša stranica je od golove črte oddaljena 6 jardov (78 m), za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od golove črte oziroma vratnic oddaljene 18 jardov (16,5 m). Znotraj kazenskega prostora je označena tudi točka, s katere se izvaja kazen - penal. Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 10 jardov (9,5 m), ki pade izven kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer se med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja samo tisti, ki jo izvaja in tisti, ki jo prejema. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena z polkrogi pravil, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 1 jard (91 cm), od koder se izvaja udarec iz kota. Obseg nogometne žoge je lahko največ od okoli 20 do 30 cm.
Znanih je več zvrsti nogometa. Ta članek obravnava najbolj priljubljenega, ki ga igrajo tudi pri nas in mu v angleško govorečih deželah z izjemo Britanskega otočja pravijo soccer. V Severni Ameriki je priljubljen ameriški nogomet, v Avstraliji pa avstralski nogomet, nobeden izmed njiju ni posebno.
IGRALNA POVRŠINA
Igra poteka na nogometnem igrišču. To je z travo prekrita in z belimi črtami označena štirikotna površina. Pri mednarodnih tekmah mora biti dolžina med 100 in 110 metri širina pa med 64 in 75 metri. Za tekme nižjih kategorij so dovoljena tudi manjša igrišča. Sredi obeh krajših stranic stoji škatla višine 8 čevljev (2,44 m) in širine 24 čevljev (7,32 m), ki je z vseh strani z izjemo ploskve, ki je obrnjena proti notranjosti igrišča, obdan z mrežo. Z belo barvo so označene še črta, ki po dolžini deli igrišče na dve enaki polovici, sredina igrišča in osrednja krožnica okoli sredine igrišča s polmerom 10 jardov (9,144 m). Pred vsakimi vrati sta ravno tako belo obrobljena dva piškota. Manjši označuje mesto, od koder se izvede knockout. Daljša stranica je od golove črte oddaljena 6 jardov (78 m), za toliko sta od obeh vratnic oddaljeni krajši stranici. Večji pravokotnik se imenuje kazenski prostor, v žargonu tudi šestnajsterec. Njegove stranice so od golove črte oziroma vratnic oddaljene 18 jardov (16,5 m). Znotraj kazenskega prostora je označena tudi točka, s katere se izvaja kazen - penal. Del krožnice s središčem v tej točki in s polmerom 10 jardov (9,5 m), ki pade izven kazenskega prostora, je ravno tako označen s črtami in označuje mesto, kjer se med izvajanjem najstrožje kazni lahko nahaja samo tisti, ki jo izvaja in tisti, ki jo prejema. Vsa štiri oglišča igralne površine so označena z polkrogi pravil, okoli njih je označena tudi četrtina krožnice polmera 1 jard (91 cm), od koder se izvaja udarec iz kota. Obseg nogometne žoge je lahko največ od okoli 20 do 30 cm.
KOŠARKA
Košárka je moštveni šport, pri katerem si dve moštvi s po petimi igralci prizadevata čim večkrat doseči točke z metom žoge skozi obroč (koš).
Košarka je pretežno dvoranski šport, igra se na posebnem igrišču. Ker je igra dinamična in hitra, je zelo priljubljena, predvsem v Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Aziji in državah nekdanje Sovjetske zveze.Košarka se tudi igra izven dvorane , katero poimenujejo ˝streetbasket˝ ( ulica-koš ) , v prevedenem pomenu ˝ulična košarka˝.
[uredi] Zgodovina
Košarka je med športi posebna v tem, da si jo je nekdo izmislil in se ni razvila iz kakšne druge oblike športa. Leta 1891 si je kanadsko-ameriški zdravnik in trener James Naismith iz Springfielda, Massachusetts, poskušal izmisliti igro, ki bi jo šolarji lahko igrali v telovadnici med dolgimi zimami. Legenda pravi, da je na koncu napisal osnovna pravila in na zid telovadnice pribil košaro za breskve. Prvo uradno igro so odigrali na gimnaziji YMCA 20. januarja 1892. Tedaj je bilo na igrišču še po devet igralcev, igrišče pa je bilo veliko za polovico današnjega. »Basket ball« (koš - žoga), kot je ime predlagal eden od študentov, je takoj postala priljubljena in so jo kmalu igrali po vsej deželi.
Košarka je pretežno dvoranski šport, igra se na posebnem igrišču. Ker je igra dinamična in hitra, je zelo priljubljena, predvsem v Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Aziji in državah nekdanje Sovjetske zveze.Košarka se tudi igra izven dvorane , katero poimenujejo ˝streetbasket˝ ( ulica-koš ) , v prevedenem pomenu ˝ulična košarka˝.
[uredi] Zgodovina
Košarka je med športi posebna v tem, da si jo je nekdo izmislil in se ni razvila iz kakšne druge oblike športa. Leta 1891 si je kanadsko-ameriški zdravnik in trener James Naismith iz Springfielda, Massachusetts, poskušal izmisliti igro, ki bi jo šolarji lahko igrali v telovadnici med dolgimi zimami. Legenda pravi, da je na koncu napisal osnovna pravila in na zid telovadnice pribil košaro za breskve. Prvo uradno igro so odigrali na gimnaziji YMCA 20. januarja 1892. Tedaj je bilo na igrišču še po devet igralcev, igrišče pa je bilo veliko za polovico današnjega. »Basket ball« (koš - žoga), kot je ime predlagal eden od študentov, je takoj postala priljubljena in so jo kmalu igrali po vsej deželi.
O ŠPORTU
KAJ JE ŠPORT?!
Šport predstavlja velik del človeških interesov in aktivnosti. Zanj se odrekamo času, namenjenemu za počitek, kot je na primer branje časopisa ali gledanje televizije.
Praktično gledano lahko "šport" definiramo skozi vsakodnevno uporabo tega izraza.
Funkcialno bi ga lahko definirali kot dejavnost z določenimi lastnostmi:
Vadba uporabne fizične aktivnosti rekreativno, ki ni nujno potreben v vsakdanjem življenju.
Podrejati se pravilom določenih za neko akivnost z željo po dosežkih na tem področju.
Dosežki so npr. izboljšati predhodno izmerjen/dosežen rezultat, svetovni rekord...
Primeri spretnosti, ki so postale športne panoge:
Gladiatorji v Rimu so se ubijali za zabavo (množic, ne njih samih), medtem ko bi naj s temi spretnostmi branili državo v vojnah.
Tekmovalno jadranje se je razvilo iz primarnega namena - transporta preko vode.
Tek na določeno dolžino, namesto da bi z njim preprosto ujeli bežeči avtobus.
V fizičnih športnih panogah so pomebne lastnosti moč, kondicija, hitrost in druge. Za nekatere športe je potrebna miselna moč, dober primer je šah.
Meja med športnimi panogami, igrami, razgibavanjem in igranjem ni trdno začtrana; igre opredelimo kot šport, ko v njih nastopajo še posebej izurjeni igralci, kar igro približa gledalcem. Še posebej je to vidno v modernih časih, ko je zelo pomemben vidik gledalcev (navijači in navijaške skupine...). Namen rekreacije je izboljšanje naših spretnosti ali sposobnosti in kot taka ima položaj predhodnosti pred ukvarjanjem s športom (to ni nujno).
[uredi] Zgodovina športa
Razvoj športa skozi zgodovino nam lahko pove veliko o socialnih spremembah in o naravi športa samega.
V Franciji, Afriki in Avstralji so odkrili veliko primerov poslikave jam, izvirajočih iz predzgodovinskih obdobij, ki prikazujejo razne rituale. Nekatere poslikave so stare tudi do 30,000 let. Čeprav za povezanost naslikanih aktvinosti s športom obstaja malo neposrednih dokazov, pa se zdi smiselno sklepati, da so že takrat obstajale športu podobne aktivnosti.
Obstajajo predmeti, ki napeljujejo na to, da bi se z aktivnostmi, ki ustrezajo naši definiciji športa, lahko ukvarjali že na Kitajskem 4000 let pred našim štetjem. V kitajski zgodovini naj bi bila še posebej popularna gimnastika. V svetiščih se nahajajo dokazi, da so že prek nekaj tisoč leti bili razviti športi, kot so plavanje, ribarjenje, metanje kopja, skok v višino in rokoborba. Športi razviti v starodavni Perziji so bili tradicionalna Iračanska borbena veščina Zurkhaneh, kar se izkazalo za pomembno vojno prednost. Iz Perzije izvirata tudi polo in starodavni turnirji.
V času antične Grčije je bilo razvitih že zelo veliko športov. Najpogostejši so bili rokoborba, boks, metanje kopja in diska in kočijaške dirke. To napeljuje na to, da je grška vojna kultura zelo vplivala na razvoj športa v državi in obratno. Vsako leto so imeli olimpijske igre v majhni vasici imenovani Olimpiji.
Od antike dalje so šport vedno bolj nadzorovali (s pravili) in organiziriali. Aktivnosti, ki so bile primarno potrebne za prehranjevanje in preživetje so s pravili vedno bolj spremenijali v užitek ali tekmovalnost (lov, ribarjenje...). Industrijska revolucija in množična produkcija dobrin sta v življenje množic prinesla prosti čas - posledica je več gledalcev in manj elitizma v športu, kar je omogočilo njegovo večjo dostopnost. Ta trend se nadaljuje z izumom množičnim medijev tudi v sodobnih časih. Prevladal je profesionalizem, ki pa je le še povečal popularnost športa.
[uredi] Glej tudi
seznam športov
športno treniranje
ŠPORT
Šport je fizična aktivnost, izvedena v okviru javno določenih pravil z rekreativnim namenom: za tekmovanja, uživanje, pridobitev spretnosti, ohranjanje zdravja, ali pa je kar kombinacija večih izmed naštetih elementov. Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa.
Iz tega sledi, da je tekmovalno plavanje pred množico v dvorani šport, medtem ko pa je plavanje v morju ali bazenu samo zase le rekreacija.
Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko časa in denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu
Šport predstavlja velik del človeških interesov in aktivnosti. Zanj se odrekamo času, namenjenemu za počitek, kot je na primer branje časopisa ali gledanje televizije.
Praktično gledano lahko "šport" definiramo skozi vsakodnevno uporabo tega izraza.
Funkcialno bi ga lahko definirali kot dejavnost z določenimi lastnostmi:
Vadba uporabne fizične aktivnosti rekreativno, ki ni nujno potreben v vsakdanjem življenju.
Podrejati se pravilom določenih za neko akivnost z željo po dosežkih na tem področju.
Dosežki so npr. izboljšati predhodno izmerjen/dosežen rezultat, svetovni rekord...
Primeri spretnosti, ki so postale športne panoge:
Gladiatorji v Rimu so se ubijali za zabavo (množic, ne njih samih), medtem ko bi naj s temi spretnostmi branili državo v vojnah.
Tekmovalno jadranje se je razvilo iz primarnega namena - transporta preko vode.
Tek na določeno dolžino, namesto da bi z njim preprosto ujeli bežeči avtobus.
V fizičnih športnih panogah so pomebne lastnosti moč, kondicija, hitrost in druge. Za nekatere športe je potrebna miselna moč, dober primer je šah.
Meja med športnimi panogami, igrami, razgibavanjem in igranjem ni trdno začtrana; igre opredelimo kot šport, ko v njih nastopajo še posebej izurjeni igralci, kar igro približa gledalcem. Še posebej je to vidno v modernih časih, ko je zelo pomemben vidik gledalcev (navijači in navijaške skupine...). Namen rekreacije je izboljšanje naših spretnosti ali sposobnosti in kot taka ima položaj predhodnosti pred ukvarjanjem s športom (to ni nujno).
[uredi] Zgodovina športa
Razvoj športa skozi zgodovino nam lahko pove veliko o socialnih spremembah in o naravi športa samega.
V Franciji, Afriki in Avstralji so odkrili veliko primerov poslikave jam, izvirajočih iz predzgodovinskih obdobij, ki prikazujejo razne rituale. Nekatere poslikave so stare tudi do 30,000 let. Čeprav za povezanost naslikanih aktvinosti s športom obstaja malo neposrednih dokazov, pa se zdi smiselno sklepati, da so že takrat obstajale športu podobne aktivnosti.
Obstajajo predmeti, ki napeljujejo na to, da bi se z aktivnostmi, ki ustrezajo naši definiciji športa, lahko ukvarjali že na Kitajskem 4000 let pred našim štetjem. V kitajski zgodovini naj bi bila še posebej popularna gimnastika. V svetiščih se nahajajo dokazi, da so že prek nekaj tisoč leti bili razviti športi, kot so plavanje, ribarjenje, metanje kopja, skok v višino in rokoborba. Športi razviti v starodavni Perziji so bili tradicionalna Iračanska borbena veščina Zurkhaneh, kar se izkazalo za pomembno vojno prednost. Iz Perzije izvirata tudi polo in starodavni turnirji.
V času antične Grčije je bilo razvitih že zelo veliko športov. Najpogostejši so bili rokoborba, boks, metanje kopja in diska in kočijaške dirke. To napeljuje na to, da je grška vojna kultura zelo vplivala na razvoj športa v državi in obratno. Vsako leto so imeli olimpijske igre v majhni vasici imenovani Olimpiji.
Od antike dalje so šport vedno bolj nadzorovali (s pravili) in organiziriali. Aktivnosti, ki so bile primarno potrebne za prehranjevanje in preživetje so s pravili vedno bolj spremenijali v užitek ali tekmovalnost (lov, ribarjenje...). Industrijska revolucija in množična produkcija dobrin sta v življenje množic prinesla prosti čas - posledica je več gledalcev in manj elitizma v športu, kar je omogočilo njegovo večjo dostopnost. Ta trend se nadaljuje z izumom množičnim medijev tudi v sodobnih časih. Prevladal je profesionalizem, ki pa je le še povečal popularnost športa.
[uredi] Glej tudi
seznam športov
športno treniranje
ŠPORT
Šport je fizična aktivnost, izvedena v okviru javno določenih pravil z rekreativnim namenom: za tekmovanja, uživanje, pridobitev spretnosti, ohranjanje zdravja, ali pa je kar kombinacija večih izmed naštetih elementov. Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa.
Iz tega sledi, da je tekmovalno plavanje pred množico v dvorani šport, medtem ko pa je plavanje v morju ali bazenu samo zase le rekreacija.
Obstaja veliko vrst športov, skupno vsem pa je, da zahtevajo za udejstvovanje relativno veliko časa in denarja, če že ne kot udeležencu pa kot gledalcu
DOBRODOŠLICA
DOBRODOŠLI V BLOGU, KI SE IMENUJE VSE O ŠPORTU.
V NJEM BOSTE IZVEDELI VELIKO O ŠPORTU.
Z VAMI BOVA TIM IN LUKA.
O NAJU
LUKA IGRA V NOGOMETNEM RADOMLJE,TIM PA V NOGOMETNEM KLUBU DOMŽALE.STARA SVA 11 LET IN HODIVA V OSNOVNO ŠOLO MENGEŠ V 6.A RAZRED.
LUKOV NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ JE FRANK LAMPARD,TIMOV PA FERNANDO TORRES-ELNINIHO.(PRIKAZANA NA SLIKAH)
Naročite se na:
Objave (Atom)